Misijonsko središče Slovenije

Kristanova ulica 1
1000 Ljubljana

Tel.: 01 300 59 50
info@etiopija-botrstvo.si
     Mladi najdejo pot do solidarnosti s sodelovanjem pri raznih projektih. V njih pridobijo bogate izkušnje. Tako tudi v misijonstvu. Misijon je način življenja, ki lahko mladim (in tudi starejšim:) prinese globoko in pristno veselje. Naša Cerkev mora misijonsko razsežnost svojega poslanstva znova odkriti.
      Ljudje lahko pri misijonskem projektu sodeljujejo na razne načine: z molitvijo, z zbiranjem denarnih sredstev, s podpiranjem misijonskih projektov, z zbiranjem znamk, z različnimi akcijami, itd. Zelo konkreten način pa je prostovoljstvo-voluntariat. Gre za odločitev, da nekaj časa deluješ v misijonu: to je lahko mesec ali nekaj mesecev, sicer pa od enega do treh let.; nekateri se odločijio tudi za daljšo dobo.


Odprave:

2012: p. Jože Andolšek
2011: p. Jože Andolšek
2010: humanitarno-medicinska odprava (Urška Žerjav, Lona Heber, Barbara Uljančič in Marina Kotnik)
2010: zdravnica in medicinska sesta
2009: Petra in Dimitrij Duhannoy
2008: p. Jože Andolšek
2008: p. Jože Andolšek, g. Jože Kopeing, g. Paulos Work

Letalo Turkish Airlines, se je v popoldanski uri dvignilo z dunajskega letališča Schwechat. Po dveh urah leta sem z okna letala zagledal minarete Istanbula, 20 milijonskega mesta. Ko se je letalo dvignilo drugič, je bila že tema. Po sedmih urah leta smo prispeli v Addis Abebo, kjer nas je pričakal ravnatelj prokure, salezijanec Cesare Bullo. Tu se je začela neponovljiva zgodba o prisrčnih ljudeh, ki so zaznamovani z revščino in izkoriščanjem.

Povsem od blizu smo doživeli revščino, ki vso našo zahodno civilizacijo postavlja pod vprašaj. Slišali smo nemi krik nedolžnih otrok, ki ga ne more zaznati nobena kamera. Naši afriški bratje in sestre živijo vsak dan v boju z mogočnimi tega sveta, ki izkoriščajo njihovo bogastvo in njihova življenja.

Bili smo pri najrevnejših ljudeh tega planeta, pri otrokih in mladih v Addis Abebi, ki noči prespijo v kanalih, pri otrokih, ki so nagi, žejni in bolujejo za malarijo, aidsom ali tuberkulozo. Bili smo pri otrokih, ki so jih starši zaradi stiske takoj po rojstvu izpostavili, v domovih za najdenčke, pri ljudeh in otrocih v odročnih vaseh in onih, ki se v šolskih klopeh učijo pisati, brati in računati. Pri beguncih iz Sudana, ki so imeli za seboj že dvesto kilometrov pešačenja in izčrpani sedeli ob cesti ter stegovali roke v pomoč. Srečali smo se pa tudi z ljudmi, ki dajejo priložnost mladim, da za njihovo življenje darujejo svoje delo: sestre Matere Terezije, frančiškanke, uršulinke, hčere svete Ane, salezijanci in mnogi drugi.

Ob trpljenju in revščini smo doživeli tudi veselje otrok, katere oči žarijo in jim je v obraz zapisano dostojanstvo in lepota Božjega otroštva. Vsem tem ljudem in otrokom smo gledali v oči in jim dali vedeti, da jih imamo radi. V zameno so nam darovali srce.




Barbara Uljančič je z nami podelila svojo izkušnjo:

      Po letu napornih priprav in dodatnih izobraževanj iz tropske medicine smo se konec leta 2010 tri absolventke medicine in ena absolventka zdravstvene nege odpravile na trimesečno humanitarno-medicinsko odpravo v Etiopijo.
      Naš cilj je bila vasica Kobo na severu Etiopije, kjer deluje misijon sester uršulink. Delale smo v njihovi zasebni kliniki, ki je bila zgrajena pred tremi leti. Klinika je precej velika, vendar pa trenutno zaradi pomanjkanja osebja in denarja deluje le ena ambulanta z osnovnim laboratorijem, občasno pa imajo tudi porode. Mi smo z omejenimi diagnostičnimi možnostmi po svojih najboljših močeh pomagale njihovemu zdravniku, medicinski sestri in laborantu in z našim materialom ter ... več

Na spletni strani uporabljamo piškotke (cookies).  Nekateri piškotki zagotovijo, da stran deluje normalno, drugi poskrbijo za vašo lažjo uporabo spletne strani, štetje števila obiskovalcev  in delovanje vticnikov, ki omogocajo deljenje vsebin.
Ce boste nadaljevali, bomo sklepali, da ste z veseljem sprejeli vse piškotke.
Zavrni piškotke