Misijonsko središče Slovenije

Kristanova ulica 1
1000 Ljubljana

Tel.: 01 300 59 50
info@etiopija-botrstvo.si
Barbara Uljančič je z nami podelila svojo izkušnjo:

Po letu napornih priprav in dodatnih izobraževanj iz tropske medicine smo se konec leta 2010 tri absolventke medicine in ena absolventka zdravstvene nege odpravile na trimesečno humanitarno-medicinsko odpravo v Etiopijo.

Naš cilj je bila vasica Kobo na severu Etiopije, kjer deluje misijon sester uršulink. Delale smo v njihovi zasebni kliniki, ki je bila zgrajena pred tremi leti. Klinika je precej velika, vendar pa trenutno zaradi pomanjkanja osebja in denarja deluje le ena ambulanta z osnovnim laboratorijem, občasno pa imajo tudi porode. Mi smo z omejenimi diagnostičnimi možnostmi po svojih najboljših močeh pomagale njihovemu zdravniku, medicinski sestri in laborantu in z našim materialom ter zdravili opremile kliniko in lekarno.


Zdravstvo v Etiopiji je precej drugačno od našega. Glavna težava je pomanjkanje zdravnikov in drugih zdravstvenih delavcev. Ljudje živijo v slabih življenjskih razmerah, brez možnosti ustrezne higiene in velikokrat nimajo dostopa do čiste pitne vode. Vse to vodi do pogostega pojava nalezljivih bolezni, ki zaradi nezadostne zdravstvene oskrbe lahko vodijo tudi v smrt. Najpogostejše bolezni, s katerimi smo imele opravka, so bile tuberkuloza, malarija, okužba z virusom HIV, tifus, pljučnice, hude driske z nevarnimi dehidracijami… Veliko je bilo tudi raznih poškodb. Najhuje pa nam je bilo ob pogledu na bolnega otroka, največkrat hudo podhranjenega in zaradi tega z zelo oslabljenim imunskih sistemom. Lakota je v teh delih sveta velik problem.



V teh mesecih smo spoznale veliko novih ljudi in njihovih zgodb. Ni se vedno izšlo vse po načrtih, bile so tudi zgodbe z žalostnim koncem. Ampak tudi zavedanje, da ne moreš vedno pomagati vsem, je pomembna lekcija. Predvsem v medicini. Dnevi, preživeti v Etiopiji, so bili eni najlepših v mojem življenju, pa istočasno tudi najbolj grozljivi. Kljub temu, da sem bila prepričana, da sem pripravljena na vse, so me zgodbe naših pacientov prizadele.


Po končanju naše odprave in vrnitvi domov je v meni z vsakim dnevom bolj rasla želja, da bi se vrnila nazaj. Nazaj med tiste ljudi, ki sem jih tako vzljubila in jim želela še pomagati. Že dobro leto po vrnitvi domov, takoj po zaključku študija, so te sanje prerasle v resničnost. Vrnila sem se v Kobo, tokrat sicer le za 3 tedne, saj sem bila omejena s časom. Nepopisno lep občutek je bil spet videti tamkajšnje prijatelje, objeti otroke in stisniti roke bivših pacientov, ki so se prišli še enkrat osebno zahvaliti, ko so izvedeli, da sem se vrnila. Prav tako sem bila vesela, ko sem videla, da gre kliniki boljše, da so razširili svojo dejavnost in zaposlili nove uslužbence. Vse to namreč pomeni, da bo za tamkajšnje ljudi bolje poskrbljeno. In jaz v svoji glavi že premlevam finančne izračune in dopust in spet upam na čimprejšnjo vrnitev. Etiopija je krasna eksotična dežela, z nepopisno lepo naravo in vsem, kar spada zraven. A na koncu gre vedno znova za ljudi, zelo lahko jih je imeti rad!  
 
                                                                        
Na spletni strani uporabljamo piškotke (cookies).  Nekateri piškotki zagotovijo, da stran deluje normalno, drugi poskrbijo za vašo lažjo uporabo spletne strani, štetje števila obiskovalcev  in delovanje vticnikov, ki omogocajo deljenje vsebin.
Ce boste nadaljevali, bomo sklepali, da ste z veseljem sprejeli vse piškotke.
Zavrni piškotke